CREATUS.AI

Creatus is an AI-Native Workspace.

Save Time & Money; 10x Your Results w/creatus.ai

Co-Founder

Niftify®

Co-Founder and Board Member

Niftify™ is an NFT e-commerce platform that enables brands, creators, and entrepreneurs to launch a compliant NFT store or marketplace from the comfort of their own domain.

Co-Founder and COO

elVivia - Research Agency 

- Designed, developed, and modified research experiments alongside teams of researchers.
- Performed research and gathered data to begin assignments.
- Performed thorough research and analysis on data and created reports on research activities.
- Worked with a team to research and develop new learning material for students.
- Provided optimal assistance to research and reports. 
- Conducted marketing research to accurately identify industry trends and business opportunities.
- Organized and analyzed data and marketing results.
- Coordinated mailings, marketing materials, and website content.
- Served as a thoughtful advisor, working with Sales and Marketing professionals.
- Worked alongside marketing specialists and graphic designers.

Founder

European Commission

- Aligning methodologies with research goals, using a range of tools to acquire information and interpret data, writing up reports and presenting findings as well as identifying trends and patterns.

Project Researcher Specialist

KuCoin Exchange

- Crypto market analysis.
- Analyzing product lines.
- Writing reports and professional articles. 
- Analyzing the overall potential of the crypto startups.
- Produced documentation for solutions.
- Invented and analyzed project specifications to meat goals.
- Lead and conducted in depth analysis of business performance versus business goals.

Researcher and Analyst

European Central Bank

- Responsible for collecting, organizing, and analyzing opinions and data to solve problems, explore issues, and predict trends. 
- Conducted reports and conclusions, as well as business dynamics and patterns regarding stablecoins and NFTs.

Market Researcher

Medijska hiša Delo

- Worked to prepare thoughtful and innovative articles for publication.
- Researched relevant and interesting topics prior to writing articles.
- Worked with web staff to develop more invigorating web content.
- Effectively managed the editing staff and provided helpful and constructive feedback to writers.
- Researched audience interests to develop better content.
- Managed all content development and made decisions regarding future publications.
- Conducted interviews and profiles for specific stories.
- Brought forth a passion and dedication for honest journalism.
- Brought forth a passion for writing and sharing with others.
- Conducted research and monitored blog traffic patterns to assess the kind of content readers desired.
- Utilized excellent communication and writing skills to develop topical and interesting stories and outreach initiatives.
- Collaborated with other departments and teams to identify useful content ideas and map out strategies.
- Worked closely with advertisers and vendors.
- Brought forth a self-motivated attitude, conducive to working at home.
- Utilized innovative thinking skills to produce fresh and interesting content.

Editor in Chief at Svet kapitala

OKEx

- Handling data operations and generating reports from data interpretation.

Business Process Analyst

Slovenian Business Club

- Interviewing the best entrepreneurs in Slovenia. 
- Writing professional articles for publication.

Researcher/Writer 

The Slovenia Times

- Effectively managed the editing staff and provided helpful and constructive feedback to writers.
- Conducted research and monitored blog traffic patterns to assess the kind of content readers desired.
- Utilized excellent communication and writing skills to develop topical and interesting stories and outreach initiatives.
- Researched audience interests to develop better content.
- Managed all content development and made decisions regarding future publications.
- Conducted interviews and profiles for specific stories.

Editor in Chief

Co-Founder @ CREATUS.AI | AI-Native Workspace

Experienced researcher / QA engineer with extensive background in technology and financial principles, management, project leadership, and the effective application of research in technological companies. Skilled in Generative AI, Generative Adversarial Networks and other Deep Learning Frameworks. Adept in working at multiple levels to effectively utilize research data and achieve optimal results.

I strive to gather, organize, and evaluate opinions, solve problems, discuss issues, and forecast patterns and trends.

Marko Vidrih

Večina organizacijskih analiz se ustavi pri tem, kar je enostavno izmeriti – zadovoljstvo, zavzetost, morda nekaj splošnih vprašanj o kulturi. Toda ravno tam, kjer je najbolj pomembno, ne merijo ničesar konkretnega.

Moj pristop je drugačen.
Edini v regiji združujem tri področja, ki odločajo o prihodnosti podjetja:

Vodenje – kako vodje vplivajo na pobudo, zaupanje in odločitve.
Kultura – kako se sodeluje, zaupa in komunicira.
Inovacijska sposobnost – zmožnost podjetja, da ideje uresniči.

📊 Merim 16 natančno definiranih dimenzij, ki pokažejo, kje točno je potencial in kje so blokade.
🎯 Rezultate pretvorim v konkretne, izvedljive korake – brez generičnih priporočil.
🗣 Kvantitativne podatke dopolnim z intervjuji, da dobite sliko, ki je bližje resnici kot številke same.

Zakaj to deluje?
Ker odpravlja “slepe pege” v podjetjih, tj. tista področja, ki jih interno vidijo vsi, a o njih nihče ne spregovori. Ker podjetja ne potrebujejo še enega vprašalnika, temveč orodje za preboj.

📚 Avtor knjižne uspešnice Od talenta do uspeha.
🎓 Doktorant na temo trajnostnega vodenja in inovacijske sposobnosti.
🤝 Sodeloval z vizionarji, kot sta Ivo Boscarol in Peter Florjančič.

Če želite videti resnično sliko svojega podjetja in načrt, kako izkoristiti njegov polni potencial – poveživa se.

Nenad Vladic

V enem proizvodnem podjetju sem na tleh opazil material. Po prašnem stanju sodeč je tam ležal že nekaj mesecev.

Vprašam operaterja ob liniji, kaj je to.
Skomigne z rameni.

Vprašam vodjo izmene.
»To morate vprašati nabavo.«

Grem v nabavo.
»Mi smo naročili na zahtevo proizvodnje.«

Vodja proizvodnje pojasni: »Naročnik je preklical. Mislili smo, da bomo vseeno delali.«

Vrednost materiala?
8.000 €.

Tri mesece na tleh.

Ko vprašam, zakaj materiala niso vrnili, dobim odgovore:
– čakali smo odločitev
– morda ga bomo še potrebovali
– reklamacija je administrativno zahtevna

V tem primeru težava ni bila v znanju ali nameri. Težava je bila v tem, da nihče ni imel zadnje besede.

In to je bistvo.

Ko ni jasno:
– kdo odloča,
– kdo nosi posledice,
– kdo zapre odprto zadevo,

aktivnost ostane brez lastnika.

Enkrat je to 8.000 €.
Drugič je to zamujena odločitev.
Tretjič je to izgubljena energija ekipe.

Sistem navzven deluje. Znotraj pa nastajajo ozka grla. ki veliko stanejo.

Najdražje odločitve v organizaciji niso napačne. So tiste, ki jih nihče ne sprejme.

Vidim, kar drugi spregledajo – in to spremenim v rast | Edina 3-v-1 diagnostika kulture, vodenja in inovacijske sposobnosti v regiji | Avtor uspešnice Od talenta do uspeha

Leta 1926 je Nikola Tesla v intervjuju za Collier’s Magazine dejal:

»Ko bo brezžična tehnologija popolnoma izpopolnjena, se bo celotna Zemlja spremenila v ogromne možgane – kar pravzaprav že je, saj je vse del resnične in ritmične celote. Med seboj bomo lahko komunicirali takoj, ne glede na razdaljo.

Videli in slišali se bomo tako popolno, kot da bi stali drug pred drugim, kljub tisočim kilometrom razdalje. Naprave bodo presenetljivo preproste. Človek jo bo lahko nosil v žepu svojega telovnika.«

Vprašanje pa ni, kako je napovedal tehnologijo. Pravo vprašanje je: kako se oblikuje um, ki vidi 100 let naprej?

Tesla ni bil le genij. Bil je človek izjemne notranje discipline, samonadzora in jasnosti misli. Ena izmed knjig, ki jih je v mladosti izpostavljal kot pomembne, je bila Abafi. Gre za zgodbo o notranji preobrazbi in o tem, kako človek najprej ukroti sebe, preden poskuša spreminjati svet.

Prav zato sem se odločil, da to knjigo pripravim v slovenskem prevodu in jo prvič predstavim v našem prostoru.

Ne govori o elektriki.
Govori o značaju.

Danes imamo vsi pametni telefon v žepu. Redki pa razvijajo um, ki je sposoben videti dlje od zaslona.

Empatija se danes dobro prodaja.
A jo le redki res razumejo.
In še manj živijo.

Kaj pomeni imeti empatičnega vodjo?

Da te posluša.
Sočustvuje.
In te potreplja po ramenu?

Ne.

Empatičen vodja bo:
✔️če si v denarni stiski, pomagal premostiti težko obdobje in ti odprl prostor za dodaten projekt
✔️če imaš brezposelno partnerko, pomagal poiskati priložnost
✔️če imaš bolnega otroka, priporočil dobrega zdravnika
✔️če si izgorel, te ne bo »motiviral«, ampak zaščitil

Empatija ni občutek. Je dejanje.
Je vprašanje: Kaj sem pripravljen narediti za drugega?

Vse ostalo je všečnost.
Marketing.
Prazna zgodba.

In v odnosih vedno dobimo toliko,
kolikor smo pripravljeni vložiti.

Pred nekaj meseci sem na enem razvojnem projektu sedel na sestanku z direktorjem, ki mi je rekel: »Jaz se res trudim za ljudi. Poslušam jih. Vem, kaj se jim dogaja doma. Ni mi vseeno.«

In verjel sem mu. Poznal je njihove zgodbe. Vedel je, kdo ima bolne starše, kdo se vozi dve uri v službo in kdo je že na robu izgorelosti. Na hodnikih so ga imeli radi in z njim so se brez težav pogovarjali.

Prve simptome težav pa sem začel opažati na sestankih. Ko se je bilo treba kaj odločiti, je pogosto govoril:  »Dajmo še malo počakati.« Odločitve so krožile, odgovornost je postajala vse bolj nejasna in stvari so se vedno znova prestavljale.

V pogovoru mi je eden od zaposlenih v zaupanju rekel: »Direktor je dober človek. Ampak preveč je popuščanja... nikoli ne veš, kdaj bo kaj dejansko zaključeno.«

Takrat sem zelo jasno videl, da empatija sama po sebi ni dovolj. Ne zato, ker bi bila napačna, ampak ker ni bila podprta z jasnimi pravili in odgovornostjo. Ljudem sicer daje občutek, da so slišani. Ne daje pa jim orientacije, kam gredo in kaj se od njih pričakuje.

Zato sva v okviru projekta začela zelo konkretno urejati, kdo odloča, kdo nosi odgovornost in kaj se zgodi, ko se dogovorjenega ne drži. Ne z motivacijskimi govori in delavnicami, ampak z odprtim pogovorom o realnih procesih in realnih posledicah.

Projekt še ni zaključen, zato o rezultatih še ne morem govoriti na veliko. Se pa že zdaj vidi razlika v jasnosti, miru v ekipi in pripravljenosti ljudi, da prevzamejo svoj del odgovornosti.

Na enem sestanku v podjetju sem opazil nekaj zanimivega.

Miza polna vodij.
Pomembne teme.
In skoraj vsi so imeli pred sabo telefon.

Nekdo je odgovarjal na sporočila.
Drugi je na hitro pogledoval zaslon.
Tretji je telefon samo držal v roki.

Sestanek je tekel naprej.

Ljudje so govorili.
Drugi so kimali.

A bilo je očitno, da polovica pozornosti ni v prostoru. Zato sem direktorju predlagal, da naredimo preprost poskus.

Na sestankih smo prepovedali telefone.

Prvi odziv je bil presenetljiv.

Nemir.
Čudni pogledi.
Nekaj anksioznosti.

Kot bi ljudem vzeli nekaj zelo pomembnega.

Že po drugem sestanku pa se je zgodilo nekaj zanimivega.

Sestanki so postali krajši.
Pogovori bolj neposredni.
Več novih idej.
Odločitve hitrejše.

Pokazalo se je nekaj, kar v podjetjih pogosto spregledajo.

Težava ni v ljudeh, ampak v odsotnosti sistema.

Če je pozornost na pol v prostoru in na pol v telefonu, potem tudi odgovornosti ne more biti. Brez odgovornosti pa ni rezultatov.

Imam vse, kar sem si od nekdaj želel. Toda... nisem srečen. Nekaj mi manjka.

Tako mi je zaupal direktor uspešnega podjetja, ko sem ga vprašal, zakaj je videti utrujen in nezadovoljen.

Ko sem ga vprašal, kaj zanj pomeni »imeti vse«, je brez oklevanja naštel: hišo, vikend na morju, ugled, finančno varnost. Nato se je za trenutek ustavil in dodal:

»… ampak časa zase in za najbližje nimam. Strasti v delu ne čutim več. Kot da sem izgubil stik s sabo.«

Takšne zgodbe v podjetjih niso redke.
Veliko ljudi zgradi podjetje, kariero in ugled. A v procesu pogosto izgubijo nekaj, kar je težje meriti: občutek smisla.

Podjetja merijo veliko tega: prihodke, rast, učinkovitost, rezultate in zadovoljstvo zaposlenih.

Veliko redkeje pa kdo postavi še eno vprašanje: Koliko energije ljudem delo sploh še daje.

Te tvoje delo veseli?
Komaj čakaš, da prideš v službo?
Ali še vedno z veseljem preizkušaš nove ideje?

Zunanji uspeh je lahko zelo glasen.
Notranje ravnovesje pa pogosto ostane tiho. In ko izgine, ga pogosto opazimo šele takrat, ko je že pozno. 

Dobra novica pa je, da za spremembo nikoli ni prepozno.

Pred časom sem bil v podjetju, kjer so se vodje pritoževali, da ljudje niso dovolj zavzeti.

Ko smo šli malo globlje, se je pokazalo nekaj zanimivega. Ljudje niso vedeli:
– kaj točno se od njih pričakuje
– kje se začne njihova odgovornost
– kaj sploh pomeni “dobro opravljeno delo”

Ampak ko je šel vodja mimo… so vsi delali. In tukaj večina naredi napačen zaključek: Ljudje "hvatajo krivine."

Delno res. 
Ampak to je samo tisto, kar se vidi.

Pod površjem pa so običajno drugi razlogi:
– sistem nagrajuje vidnost, ne rezultat
– odgovornost ni jasno določena
– ni posledic za nedokončane stvari
– ni varno prevzeti pobude in tvegati napako

Zato ljudje ne delajo manj. Delajo točno tako, kot sistem od njih zahteva.
Na prvi pogled izgleda, da sistem deluje. 

V resnici pa ljudje reagirajo na nadzor.
Ko nekdo gleda, se stvari premikajo.
Ko ga ni, se stvari upočasnijo.

In to nima nobene veze z zavzetostjo.
Niti z lenobo.

Če mora biti vodja prisoten, da se stvari premaknejo, potem gre za napako v sistemu.

Prejel sem klic iz podjetja, kjer so pred kratkim uvedli AI. 

Pričakovali so več idej in več učinkovitosti. Zgodilo pa se je ravno nasprotno.

Padec idej.
Več napak.
Slabši pretok informacij.

Na prvi pogled nelogično.
V praksi pa precej pogosto.
AI ni rešil težav.
Razkril jih je.


Pokazalo se je, da: 
– procesi niso jasni
– odgovornosti niso definirane
– klima ni tako dobra, kot so sprva mislili

In ko tak sistem samo “pospešiš” z AI,
ne ustvariš inovacij, ampak dobiš kaos.

Ker tehnologija sama po sebi ne ustvari reda. Red mora obstajati že prej.

Zato je smiselno najprej razumeti, kako sistem deluje. Šele potem ima smisel, da ga pospešuješ.

Ko so se Boscarolu smejali, je spremenil zakon.

V večini podjetij se nova ideja najprej sreča s posmehom ali ignoriranjem. Šele vztrajnost jo spremeni v standard.

"Ko sem v Jugoslavijo prinesel priponke, ki jih tukaj ni še nihče poznal, se mi je glasbenik Tomaž Domicelj čudil: »Kaj boš s tem, saj tega tukaj tako in tako nihče ne pozna.« Odvrnil sem mu: »Jih bomo pa naučili.« In čez deset let res ni bilo prireditve, na kateri ne bi imeli priponk. Cele akcije so bile, Slovenija moja dežela in tako naprej. 

V Jugoslaviji je bilo kot povsod drugje treba pogledati, kje je priložnost, in jo zagrabiti. Ko sem prišel v Beograd in sem rekel, da bom začel delati letala, so se mi smejali tako, da so pod mizo padali. Rekli so, da lahko letala izdelujejo samo velika podjetja, da to za zasebnike ni mogoče. 

Kljub temu sem bil toliko vztrajen, da sem ne samo spremenil zakonodajo, ne samo postal prvi zasebni proizvajalec letal v Jugoslaviji, ampak tudi prvi izvoznik, kar je bilo takrat sploh nemogoče."

— Ivo Boscarol v knjigi Od talenta do uspeha

Večina podjetij danes ne potrebuje več znanja. Potrebuje jasnost, kje so njihovi realni potenciali, in kaj jih dejansko zadržuje.

taplio

The Battle

Marko Vidrih

Nenad Vladic

Followers

Posts

Engagements

Likes

Performance ScoreNenad Vladic's LinkedIn Performance

Ready to grow your LinkedIn presence?

taplio

The Battle

Marko Vidrih

Nenad Vladic

Followers

Posts

Engagements

Likes

Performance Score.css-goub6s{font-size:var(--chakra-fontSizes-md);font-weight:500;color:var(--chakra-colors-gray-600);display:block;margin-top:var(--chakra-space-1);}Nenad Vladic's LinkedIn Performance

Ready to grow your LinkedIn presence?

Performance ScoreNenad Vladic's LinkedIn Performance